Majhnost ni ovira

 

Napisala Irena Rezec  |  1. april 2013*

 

Na notranje ovire podjetje lahko vpliva z ustreznimi razvojnimi strategijami in poslovnimi modeli, težje pa lahko vpliva na ovire v poslovnem okolju. Pa vendarle imamo veliko primerov, kjer so tudi manjša podjetja – kljub majhnosti in začetni neizkušenosti – dosegla izjemne uspehe na tujih trgih. Posamezna podjetja imajo veliko različnih možnosti, kako preseči problem »majhnosti« oziroma kako ovire na tujih trgih spremeniti v izzive in priložnosti.

 

V zvezi z vstopom manjših podjetij na tuje trge pogosto omenjamo bodisi notranje ovire slovenskih podjetij (predvsem pomanjkanje finančnih sredstev, tehnološko zastarelost proizvodne opreme in proizvodov, neizkušenost kadrov za mednarodno poslovanje ipd.) bodisi ovire v poslovnem okolju (predvsem plačilna nedisciplina, neustrezni finančni instrumenti pomoči ipd.).

 

Na notranje ovire podjetje lahko vpliva z ustreznimi razvojnimi strategijami in poslovnimi modeli, težje pa lahko vpliva na ovire v poslovnem okolju. Pa vendarle imamo veliko primerov, kjer so tudi manjša podjetja – kljub majhnosti in začetni neizkušenosti – dosegla izjemne uspehe na tujih trgih. Posamezna podjetja imajo veliko različnih možnosti, kako preseči problem »majhnosti« oziroma kako ovire na tujih trgih spremeniti v izzive in priložnosti. Navajam dva najbolj pomembna sodobna prijema, ki delujeta v kombinaciji:

 

  1. Sprememba miselnih konceptov in spremenjena kultura poslovanja, kar je v domeni posameznikov znotraj podjetja, seveda najprej v domeni vodstva in lastnikov, takoj zatem pa tudi vseh ostalih zaposlenih. To pomeni, da verjamemo v naše sposobnosti, hkrati pa se zavedamo, da ne zmoremo vsega sami, niti ni potrebno, da bi naredili vse sami. Začenjamo sodelovati in se povezovati znotraj in zunaj podjetja. Začenjamo se zavedati pomena vsakega posameznika, sprejemati različnost oziroma drugačnost, začenjamo si zaupati, se odpreti drug drugemu ter znati pošteno deliti ustvarjeno z drugimi. Začenjamo verjeti v kolektivno moč. Le-ta seveda ni mišljena le kot notranja kolektivna moč posameznega podjetja, ampak nujno v povezavi z zunanjim svetom, ki smo ga znali vplesti v naš razvojni scenarij in motivirati, da prispeva k skupnemu cilju kolektiva.
  2. Razvoj partnerskih strategij ter uvedba inovativnih sodelovalnih in povezovalnih poslovnih modelov, ki je pravzaprav logična posledica spremembe miselnih konceptov in spremenjene kulture poslovanja. Partnerska strategija je dinamična kategorija, torej v nenehnem gibanju oziroma spreminjanju glede na trenutno situacijo v podjetju. Pri razvoju partnerske strategije lahko izhajamo iz vizije in strategije podjetja ali pa iz trenutne problematike v podjetju. V obeh primerih nam partnerska strategija ter ustrezen sodelovalni in povezovalni poslovni model prinaša rešitev, da bi realizirali našo strategijo ali rešili naš problem, npr. pomanjkanje sredstev, premajhne zmogljivosti, nepoznavanje tujega trga ipd. Prinaša pa tudi veliko več: veliko kolektivno moč ter prednost pred konkurenco, ki takih modelov še ni uveljavila. Kolektivna moč je večplastna, seveda, če jo znamo izkoristiti.

Nekaj primerov:

  • podjetja nižajo stroške z zmanjševanjem nabavnih stroškov, in sicer z modeli skupinskega naročanja;
  • ni nujno, da podjetja večajo svoje proizvodne zmogljivosti, če za to nimajo sredstev ali če gre le za občasno povečan obseg proizvodnje, temveč razvijejo t.i. »razširjene proizvodne kapacitete« s pomočjo partnerjev, ki jih ponudijo oziroma uporabijo takrat, ko je to potrebno;
  • podjetja zaradi pomanjkanja sredstev in/ali znanja povabijo v partnerstvo podjetje, specializirano za marketing in prodajo, ki v celoti prevzame funkciji marketinga in prodaje;
  • podjetja sodelujejo z zunanjimi inovatorji, inženirji ter obstoječimi in potencialnimi kupci, da bi uspela kontinuirano razvijati nove izdelke in storitve;
  • podjetja sodelujejo s t.i. »kreativno industrijo«, ki prinaša oblikovalske presežke;
  • podjetja sodelujejo z razvijalci informacijsko-komunikacijskih rešitev, ki omogočajo sodelovanje in povezovanje prek vseh meja;
  • podjetja uporabljajo kolektivno moč socialnih omrežij za povečanje vidnosti in prodaje izdelkov ter storitev …
Pri pripravi partnerskih strategij ter sodelovalnih in povezovalnih modelov je potrebno upoštevati, da vsak življenjski cikel podjetja, izdelkov ali storitev ter projektov, vsaka skupina izdelkov in storitev ali sektor posameznega podjetja, vsaka ciljna skupina ali vsak ciljni tuji trg zahteva proučitev možnih partnerstev, ki bi lahko nadoknadili manjkajoče ali slabo zastopane ali celo nekakovostne elemente oziroma funkcije znotraj podjetja. Hkrati pa se je potrebno zavedati, da se med konkurenčnimi podjetji bije boj za t.i. »talente«, saj samo oni prinašajo podjetju konkurenčnost. Novi poslovni modeli bodo morali vključevati t.i. načelo odprte knjige, to pomeni transparentnost, hkrati pa primerno nagraditi vse, ki bodo prispevali k rezultatu poslovanja. S transparentnostjo oziroma načelom odprte knjige si boste pridobili zaupanje, lojalnost in motiviranost sodelavcev in partnerjev, bodisi notranjih bodisi zunanjih, sicer jih bodo pritegnili tisti, ki take modele že znajo uvajati in prenesti v vsakdanjo poslovno prakso.

Iz prakse je razvidno, da velika večina slovenskih podjetij nima načrtnih partnerskih strategij, imajo pa sicer posamezna partnerstva, ki nikoli niso bila sistematično razvita in vodena. Ocenjujem, da je ravno na tem področju poslovanja izredno velik razkorak med podjetji v tujini in podjetji v Sloveniji ter da bi prav na tem področju, ki postaja tudi v tujini izredno pomemben konkurenčni dejavnik, lahko največ prispevali k povečanju konkurenčnosti slovenskih podjetij na domačem in tujih trgih. Predvsem majhna podjetja bi morala te nove trende in prijeme vzeti zelo resno, jih vzeti kot izziv in vpeljati v vsakdanjo prakso. Tudi sicer imajo ravno v teh novih strategijah in modelih manjša podjetja veliko prednosti pred velikimi. V večjem podjetju je namreč kulturo poslovanja in miselne koncepte veliko težje spremeniti oziroma je potrebno veliko več časa za tovrstne spremembe kot v manjšem podjetju. Denar pa v teh novih modelih pravzaprav ne igra več najpomembnejše vloge. Najbolj pomembno vlogo v teh novih konceptih igrajo ljudje in medsebojni odnosi med njimi.

Po moji oceni se bodo manjša podjetja morala odločiti o njihovi prvenstveni vlogi, in sicer, ali se bodo usmerila na to, da bodo:

 

  • uvajala novosti,
  • proizvajala,
  • prodajala ali
  • povezovala.

To pomeni, da bo podjetje, ki ne more, ne zna ali ne želi razvijati multidisciplinarnih, večsektorskih modelov sodelovanja in povezovanja postalo samo proizvodno podjetje, ki bo seveda moralo proizvesti vrhunske izdelke po naročilu, in to poceni, kakovostno in hitro, medtem ko bodo drugi inovativni, uspešni v prodaji in povezovanju. Kje bo najmanjša ali pa največja dodana vrednost, pa lahko sami ocenite.

 

*Opomba: Prispevek je bil prvotno objavljen v reviji Gospodarske zbornice Slovenije z naslovom "Go International Slovenia", in sicer v aprilu 2013. Ogledate si ga lahko na povezavi "Majhnost ni ovira".

 

 

Več strokovnih prispevkov slovenskih in tujih avtorjev je objavljenih na spletnem portalu WOTRA Fokus - razvojni navigator.

 

WFoKus DevNavigator 280x70 sl

 

 

Svetovalne storitve

Nudimo vam lahko naslednje svetovalne storitve:

  • preko vprašalnika in osebnih srečanj analiziramo vašo trenutno pripravljenost vstopa na posamezen trg ter pripravimo (1) priporočila za nadaljnje korake z namenom izpolnjevanja osnovnih in dodatnih kriterijev vstopa na posamezen trg, (2) predlog raznolikih prodajnih poti, pregled in priporočila glede pogojev posameznega prodajnega kanala in predlog pristopov do posamezne prodajne poti;
  • za vas iščemo razvojne, strateške in druge partnerje;
  • svetovanje pri izgrajevanju blagovne znamke in spletne socialne identitete na posameznem trgu;
  • v celoti lahko prevzamemo organizacijo, razvoj in vodenje vaše prodajne in/ali druge partnerske mreže;
  • predlagamo vam ustrezne metodologije in orodja za učinkovito upravljanje odnosov z vašimi prodajnimi in/ali drugimi partnerji;
  • druge sorodne storitve.

Marketing in prodaja

  • v posameznih primerih, poleg svetovanja in usposabljanja, prevzamemo tudi zastopniško/agencijsko ali distributersko vlogo;
  • za posamezne vrste izdelkov in storitev razvijamo tudi lastno spletno prodajo;
  • v celoti lahko prevzamemo organizacijo, razvoj in vodenje vaše prodajne in/ali druge partnerske mreže;
  • v celoti lahko prevzamemo sejemske priprave in organizacijo vaše udeležbe na sejmih;
  • razvijamo lastne spletne marketinške kanale, ki jih lahko uporabimo za promocijo vaših izdelkov, hkrati pa imamo dober pregled nad raznolikimi spletnimi marketinškimi kanali tretjih; lahko prevzamemo razvoj vaše spletne identite preko vnaprej dogovorjenih spletnih marketinških kanalov na enem ali večih trgih;
  • na angleški in irski trg dostopamo s pomočjo partnerskega podjetja WOTRA Universe Ltd, ustanovljenega v Londonu;
  • podpiramo ekološko kmetijstvo, pridelavo in predelavo;

Usposabljanje

Inovacije v storitvah v kombinaciji z sodelovalnimi poslovnimi modeli in digitalnim gospodarstvom prinašajo velike spremembe tudi pri vstopnih strategijah na tuje trge in pri prodajnih poteh. To pomeni, da se podjetje pri prodaji svojih izdelkov in storitev lahko odloča med klasičnimi in/ali digitalnimi prodajnimi kanali ter med klasičnimi in/ali inovativnimi sodelovalnimi poslovno-prodajnimi modeli. Velik nabor možnosti uporabe različnih prodajnih poti od podjetja zahteva redno spremljanje novosti ter znanje za uporabo sodobnih prodajnih poti in poslovnih modelov. V okviru usposabljanj se udeleženci seznanijo z velikim številom možnosti ter hkrati usposobijo za analiziranje teh možnosti in postopno vpeljevanje sodobnih prodajnih poti in poslovnih modelov v lastno prakso.

 

Seminarje razvijamo modularno, in sicer ločeno po posameznih vrstah komunikacijskih in prodajnih kanalov, po posameznih skupinah izdelkov in storitev, po posameznih trgih in/ali na osnovi drugih kriterijev in prejetih pobud podjetij.

 

Trenutno nimamo razpisanih javnih terminov seminarjev. Predlagamo vam interni seminar po vaši meri, ki poteka na osnovi predhodne analize vašega stanja in potreb. V primeru, da bi želeli biti informirani o novih razpisanih javnih seminarjih ali o možnosti izvedbe seminarja v vaši organizaciji nas kontaktirajte.

Partnerstvo

Zbiramo potencialni interes po sodelovanju na različnih področjih, med drugim zbiramo informacije o:

  • prostih proizvodnih kapacitetah proizvajalcev živil in pijač;
  • prostih skladiščnih kapacitetah, primernih za hranjenje živil in pijač;
  • prostih oz. premalo zasedenih prehrambeno-gostinskih obratih;
  • prostih, neobdelanih, ekološko čistih kmetijskih površinah;
  • interesu po skupni nabavi surovin ali skupnem sejemskem nastopu.

Za več podrobnosti nas kontaktirajte.

Pridružite se

Pridružite se novo ustanovljenim spletnim skupnostim:

 

O avtorici

mag. Irena Rezec, MBA

IR 400x400Irena Rezec je izkušena strokovnjakinja z več kot 30 letnimi izkušnjami tako v javnem kot v privatnem sektorju v Sloveniji in tujini. Znanje in izkušnje s področja razvoja informacijskih rešitev, podjetništva, evropskega in svetovnega poslovnega okolja, pomena partnerstev ter mednarodnega poslovanja podjetij si je pridobivala preko univerzitetnega (informacijski sistemi) in magistrskega študija (mednarodni management) ter v praksi v različnih vlogah, med drugim kot vodja Euro Info Centra v Ljubljani (danes pod imenom Enterprise Europe Network), preko sodelovanja v različnih delovnih skupinah v Sloveniji in tujini ter zadnjih 16 let v vlogi direktorice podjetja WOTRA tudi preko velikega števila svetovalnih projektov in usposabljanj, ki jih je izvajala v Sloveniji in v drugih državah po svetu. Zadnjih 16 let tudi redno ocenjuje prispele predloge projektov pri Evropski Komisiji, in sicer iz področij informacijske tehnologije, podjetniškega grozdenja in sodelovanja ter občasno iz urbanega in ruralnega gospodarskega razvoja.

 

Dodatno se je poglobljeno usposabljala na področjih:

  • sodelovalnih odnosov in upravljanja s poslovnimi partnerstvi (Rhythm of Business, OECD, Gospodarska zbornica Vzhodne Flandrije);
  • odprtega in sistematičnega inoviranja (CREAX, ECSB);
  • digitalnega marketinga in spletnih prodajnih kanalov (Amazing);
  • regionalnega gospodarskega razvoja (Flemish Government, OECD, InWEnt Germany, Assembly of European regions);
  • kvantnih tehnik (Tadej Pretner);
  • organizacijskih oz. poslovnih sistemskih postavitev in v letu 2016 pridobila certifikat za moderatorko organizacijskih oz. poslovnih sistemskih postavitev, ki ga v Sloveniji podeljuje Inštitut za sistemske postavitve v sodelovanju z Inštitutom Berta Hellingerja na Nizozemskem.

Med drugim, je članica:

  • svetovalnega odbora Hiše grozdov (originalno Kuća Klastera) – krovna organizacija balkansko-črnomorske mreže podjetniških grozdov s sedežem v Nišu, Srbija;
  • TCI Network– The Competitiveness Institute Network s sedežem v Barceloni, Španija;
  • ERENET – Entrepreneurhsip Research and Education Network of Central European Universities s sedežem v Budimpešti, Madžarska.
linkedin xing angellist    

 

V primeru, da bi želeli pomoč pri vstopu na angleški, irski ali drugi evropski trg nas kontaktirajte.

 

 

* Food Statistics Pocketbook 2016

 

 

twitter   facebook   instagram   pinterest   tumblr   youtube   vimeo   linkedin   slideshare   issuu   rss 

Razvojni Navigator

Spremljajte naše strokovne vsebine na portalu WOTRA Fokus - razvojni navigator

 

WOTRA Fokus - razvojni navigator

 

 

 

Naročilo na eNovice